Obalni komorni orkester

Orchestra da camera del Litorale

Prva stran Koncerti Diskografija Člani Fotografije

pišite nam

 

Novosti

OBALNI KOMORNI ORKESTER beleži svojo zgodovino od leta 1983, ko si je peščica glasbenih navdušencev, nekdanjih učencev Centra za glasbeno vzgojo Koper, predvsem tistih, ki se niso usmerili v glasbeni poklic, zaželela obuditi tiste, ne ravno davne čase, ko so skupaj igrali v šolskem orkestru. In ko so k sodelovanju privabili tudi vrstnike, ki so se odločili za študij glasbe, ter seveda nekaj učiteljev in profesorjev vseh treh obalnih glasbenih šol, katerih učenci so bili nekoč tudi sami, se je njihova želja po skupnem muziciranju začela uresničevati. Za dirigenta so si seveda izbrali “svojega” dolgoletnega učitelja in dirigenta šolskega orkestra, Boruta Logarja.

Še istega leta so se na prvem koncertu predstavili domačemu občinstvu in poslej ni minilo leto brez koncerta, pa naj je bil v Kopru, Izoli, Piranu ali Portorožu. V kmalu premajhne dvorane je privabljal številne poslušalce, jih navduševal z mladostnim žarom in vzbujal njih zanimanje z edinstveno sestavo, ki je v ljubezni do glasbe združevala učence, študente, mlade zdravnike, po kakšnega ekonomista, arhitekta, carinika ... do profesorjev in celo tedanjega direktorja Centra za glasbeno vzgojo Koper, Mirana Hasla. Prav on je vzgojil tudi vse violončeliste orkestra. 

Kmalu je orkester s svojim entuziazmom dosegel za ljubiteljski ansambel že kar zavidljivo umetniško raven in postal eden pomembnejših glasbenih dejavnikov kulturnega življenja na Obali. Utiral si je pot tudi na druge koncertne odre po Sloveniji, tedanji Jugoslaviji in celo tujini. Poleg domačih mladih obetavnih solistov, ki so si z Obalnim komornim orkestrom šele utirali poti na večje koncertne odre (Sidonija Lebar, Damjana Križman-Kožar, Alenka Zupan, Metod Tomac, Iztok Babnik, Alja Velkaverh ...), je k sodelovanju privabil tudi nekaj uveljavljenih slovenskih (Božo Rogelja, Boris Šmon, Slovenski madrigalisti ...) in tujih glasbenikov (Luisa Sello, Trieste Harp Ensemble ...), kar nekajkrat pa je nastopil skupaj z najbolj uveljavljenim primorskim zborom, Mešanim zborom Obala iz Kopra. Še pomembnejšo vlogo je orkester odigral z vzpodbujanjem domače glasbene ustvarjalnosti. Tako so se “železnemu”, pretežno baročno usmerjenemu repertoarju počasi začele pridruževati novitete domačih sodobnih skladateljev, Vladimirja Lovca in Alda Kumarja, ki sta v tistem času živela v Kopru. Zato nič čudnega, če je ta plošča posvečena prav njima. In marsikatera partitura, napisana po naročilu Obalnega komornega orkestra, je bila v glasbeni užitek in pomenila uspeh tudi za večje poklicne orkestre. Navezanost na obalna mesta, v katerih je večina orkestrašev zrasla, se kaže tudi v dveh večjih projektih, ki ju je Obalni komorni orkester uresničil in ovekovečil v drugem desetletju svojega obstoja: kaseta ob 300-letnici rojstva Pirančana Giuseppa Tartinija in plošča, posvečena koprskemu baročnemu skladatelju Antoniu Tarsii. Poseben praznik pa je bil za orkester in za koprsko občinstvo, ko je orkester prvič nastopil v simfonični zasedbi. V šestnajstih letih dela so se v orkestru zamenjali trije koncertni mojstri: Sidonija Lebar, Damjana Križman in Bogomir Petrač. Njihov stalni namestnik pa je Igor Zerbo.

Trenutno ga sestavlja 30 stalnih članov, godalcev, ki so nekdanji in sedanji učenci ter učitelji obalnih glasbenih šol. Glede na program ima orkester še 15 občasnih članov (pihala, trobila, tolkala, harfa …)

Orkester je edini nosilec tovrstne glasbene zvrsti v slovenski Istri in na Primorskem. Letno priredi do šest koncertov in gostovanj v raznih krajih Slovenije, pa tudi v zamejstvu. Je redni gost Piranskih glasbenih večerov. K sodelovanju vsako leto pritegne vrsto poklicnih glasbenikov, zlasti mlajših, uveljavljajočih se solistov. Sodeloval je tudi z nekaterimi vokalnimi sestavi: MPZ Obala, Komornim zborom iz Nove Gorice, Slovenskimi madrigalisti, Slovenskim komornim zborom in pevskim zborom Slovenske akademije. 

Občasno organizira izmenjalne koncerte s podobnimi orkestri po Sloveniji (npr. Godalni orkester iz Celja).

Izvaja pretežno baročna dela in novejša dela slovenskih avtorjev za godalni in simfonični sestav. Ima veliko televizijskih in radijskih posnetkov. Izdal je kaseto ob 300-letnici rojstva Giuseppa Tartinija, skupaj z zborom Obala ploščo ob 350-letnici rojstva koprskega skladatelja Antonia Tarsie. Orkester je vzpodbudil nastanek mnogih slovenskih skladb in poskrbel za njihove krstne izvedbe (Lovec, Kumar). Prav te skladbe so predstavljene na plošči Storu si je lepi vrt.

Do leta 1998 je orkester vodil dirigent Borut Logar, ki je bil hkrati učitelj veliki večini violinistov, spomladi 1999 pa se mu je pridružil Marko Vatovec, ki orkester vodi od takrat dalje.

Koncert v Grand hotelu Emona, september 2000

 

 
Ureja: Katja Benevol Gabrijelčič

Osveženo: nedelja, 28. januar 2001